Informacije
V nadaljevanju se nahaja nekaj uporabnih informacij, ki bi vam prišle prav v planinah ko ne gre vse po načrtih.
V GORE SE NI PRIPOROČLJIVO ODPRAVLJATI SAM – tako vodniki, kot reševalci in večina izkušenega in profesionalnega planinskega osebja, zelo ne radi vidimo da se pohodniki v planine odpravljajo sami.
- Ko ne gre vse po načrtih, je potrebno ukrepati takoj, saj so majhne težave večinoma rešljive, še predno se razvijejo v velike težave.
- Ko težave nastanejo velike, se vedno – ampak res vedno – obrnite na službo GRS preko telefonske številke 112 in ne od Franceljna ki dela na GRS, temveč samo 112 !!!
- Preko številke 112 vas center za obveščanje lahko locira, tudi če ne veste kje ste in telefonskega signala skoraj ni.
- Ko pride do težav ali nesreče katera bi ogrozila varen sestop v dolino, ne omahujte z klicem na 112, saj se vreme lahko spremeni ali se spusti tema in pomoč ne bo mogla do vas – čas včasih odloča o življenju.
Ukrepamo takole:
- Zavarujemo sebe in poškodovanega pred morebitnimi nevarnostmi in nadaljnjimi poškodbami.
- Ostanemo mirni, ocenimo položaj.
- V okviru svojih znanj nudimo prvo pomoč.
- Pokličemo na pomoč na številko 112.
Ko kličemo 112 – sporočamo kratko in jasno
- Kdo kliče.
- Kaj se je zgodilo.
- Kdaj in kje se je zgodila nesreča (navesti čim bolj točno lokacijo, po možnosti tudi GPS koordinate v kolikor jih poznate – novi telefoni to že omogočajo).
- Koliko je poškodovanih.
- Kakšne so poškodbe.
- Kakšne so razmere na kraju nesreče.
Lahko samo pošljete SMS: Potrebujem pomoč, pokličite nazaj!
Vsi pogovori na številki 112 se snemajo in takoj se locira klic.
Vsi pogovori na številki 112 se snemajo in takoj se locira klic.
Helikopter
- V primeru preleta helikopterja, le tem ne mahajte v pozdrav če ne potrebujete pomoči, saj mora osebje med mnogimi planinci ki jim maha v pozdrav, na večjem področju najti poškodovano osebo.
- Mednarodni dogovorjeni signal za helikoptersko posadko: črka Y (obe roki visoko v zrak, narazen) = potrebujem pomoč | črka N (ena roka visoko, druga ob telesu) = ne rabim pomoči.
- Če ne rabimo pomoči, helikopterski posadki ne dajajte nikakršnega znaka z tal, saj se med preletom osredotoča na vas in izgublja čas za iskanje ponesrečenca.
Če je signal telefona šibek
- Varčujmo z baterijo mobilnega telefona. V primeru, da ni omrežja, skušamo poslati SMS sporočilo na številko 112.
- Večina novih telefonov ima nastavljeno lovljenje mobilnega omrežja v omrežnem načinu LTE/3G/2G samodejna povezava ali 3G/2G. Ko je signal šibek ali ga ni, pri preklopu na 2G je velika verjetnost da se bo pojavil signal – in tudi če ne, bo možno na 112 poslati SMS, ker ne potrebuje veliko signala.
Samsung: Nastavitve → Povezave → Mobilna omrežja → Omrežni način → izberi 2G
Mraz in baterija telefona
PRVO OSNOVNO PRAVILO ZIMSKIH POHODOV: NIKOLI POZIMI NE HODI TAM, KJER NISI BIL ŽE POLETI IN DOBRO POZNAŠ POT.
Pozimi so poti zamedene, zamedene so tudi sledi pohodnikov pred nami – v snežnem neurju zamede sledi do nerazpoznavnosti že po nekaj minutah. V visokogorju so markacije pod snegom in napor v zimskih razmerah je veliko večji kot v kopnih.
- Dokler nisi izkušen gornik, se na zimske ture odpravi le z izkušenim gornikom ali vodnikom.
- Na turo se odpravimo vedno z polno baterijo telefona.
- Pomaga tudi rezervna baterija – power bank.
- Če se baterija sprazni, pomaga če jo nekoliko ogrejemo – telefon potisnemo pod oblačila.
- Pred turo izklopimo mobilne podatke, Bluetooth in Wi-Fi, saj iskanje signala za te aplikacije neznansko prazni baterijo.
- Če je pohodnikov več, vsaj eden pusti telefon v mirovanju po zgornjih navodilih.
- Za fotografiranje si je bolje omisliti manjši digitalni fotoaparat – fotografije so kvalitetnejše, lažje jih obdelamo, baterija pa ostane za klice v sili.
Ogromno nesreč z padcem in zdrsom je posledica fotografiranja s telefonom. Z eno roko držimo telefon, z drugo se ne moremo vzdrževati ravnotežja. Pogled na ekran pogosto povzroči izgubo 3D slike in orientacije – kar vodi v padec.
- Manjši fotoaparat nosimo na vrvici okoli vratu – hitrejši in varnejši dostop kot telefon v žepu.
- Navigacijske aplikacije ki za prikaz zemljevidov potrebujejo internetno povezavo, močno krajšajo življenjsko dobo baterije. Priporočamo aplikacije ki zemljevide naložijo vnaprej in potem delujejo brez interneta.
- Še boljša možnost: aplikacija ki bere GPS sledi (GPX). Doma naložite GPX sled, za delovanje potrebujete le še satelitski signal. (Lepo število GPS sledi imam na zalogi.)
PRAVILO: Na vrhovih kjer so vpisne knjige se vedno vpišite z imenom, priimkom, naslovom, članstvom PD, smerjo prihoda in odhoda. Če med turo spremenite načrt, vpis v primeru nesreče olajša iskanje.
- Pred turo nekomu zaupajte kateri cilj ste si izbrali in po kateri smeri bo pristop in sestop.
- Priporočljivo se je med potjo tudi javiti komu bližnjemu z kratkim SMS (npr. z vrha).
Obnašanje v gorah
Kar bi nas morala naučiti že ata in mama.
- V gorah smo gosti – gore niso naše in so samo sposojene od narave, živalskega sveta in naših vnukov. Pustimo jim jih take kot smo prejeli, ali še boljše!
- Obstaja Častni kodeks slovenskih planincev – PZS, katerega bi moral poznati vsak ki se odpravlja v gore.
- Vse smeti ki jih pridelamo v gorah, odnesemo s seboj v dolino v zato namenjene kante in smetnjake.
- To velja tudi za olupke agrumov in banan – niso avtohtoni bio odpadek, razpadajo več let in so težko prebavljivi ter nevarni za divje živali.
- Odvrženi papirni robčki ob poti izgledajo nehigienično in grdo – tudi njih odnesemo s seboj.
- V nahrbtniku naj se vedno nahaja vrečka za mokra oblačila in odpadke.
Odgovornost udeležencev ture
- Z udeležbo vsak udeleženec potrjuje, da fizično, zdravstveno in tehnično izpolnjuje pogoje za turo.
- Vodnika je pred turo vedno potrebno seznaniti z zdravstvenimi težavami, da oceni primernost in zna ukrepati.
- Vsi udeleženci morajo upoštevati navodila vodnika in uporabljati varovalno opremo kjer je to zahtevano.
- Ni zaželeno oddaljevanje od skupine brez vednosti ostalih in dogovora z vodjo ture.
- Če se na turi pojavijo težave, jo je potrebno prekiniti.
GORA BO TAM ZA VEDNO – ČLOVEŠKO ŽIVLJENJE NE.
- Na vrhu smo šele na manj kot polovici prehojene poti – vzdržljivost je potrebna za preostanek.
- Največ nesreč se zgodi pri sestopu zaradi utrujenosti in pomanjkanja koncentracije.
V hribe hodimo primerno opremljeni!
Kaj je pravzaprav primerna opremljenost? Primernih opremljenosti je ravno tako število, kot je ljudi ki se odpravljajo v gore – ravno toliko kot je poti in ciljev. Univerzalnega pravila ni – vse je prav in vse napačno, samo če ni varno.
Ko se podajate v planine in še nimate izkušenj, se o opremljenosti posvetujte z nekom ki je tam že bil, pozna pot in vrh, ter predvsem pozna vas in ve česa ste zmožni.
Opremljenost zajema:
- Pripravljenost z vsemi informacijami – stanje na poteh, dolžina, skupni vzpon, potreben čas od izhodišča do povratka.
- Tehnično in kondicijsko zahtevnost ture.
- Ustrezna oblačila in obutev.
- Potrebna vsebina nahrbtnika.
- Načrtovanje postankov in počitkov.
- Količina hrane, tekočine in zlata rezerva.
V nahrbtniku je bolje imeti kaj več kot manj.
Statistični podatki povejo da je ogromno nevarnih podhladitev tudi poleti – v visokogorju so vročinske nevihte s sodro, točo ali celo snegom. Zato v nahrbtniku CELO LETO zahtevamo kot inventar:
- Kapo in rokavice
- Tanjšo bundo (puhovko)
- Dodatna oblačila za preobleči
- Prvo pomoč
- Astro folijo
- Anorak ali pončo
- Nepremočljivo ponjavo za nahrbtnik
TO JE SAMO DEL NASVETOV – tega je še ogromno več. Večino znanja kljub vsemu prinese »kilometrina«. Kolikor nečesa ne poznate ali ne veste, naj vas ne bo strah vprašati – v gorah imate le redko možnost popravnega izpita, in v gore se hodi uživat in ne trpet.
Matjaž Škulj

